Koruza je žitno zrnje, ki so ga avtohtoni prebivalci na jugu Mehike prvi udomačili pred približno 10.000 leti. Listnato steblo rastline proizvaja cvetna prašna socvetja in ločuje socvetja, imenovana ušesa, ki dajejo jedrca ali semena, ki so plodovi. Koruza je enoletna rastlina, ki izvira iz srednje Amerike. Koruza zraste v višino nekje od 1,5 do 2,4 metra. V Evropo so koruzo prinesli leta 1493, po nekaterih podatkih pa leta 1535. Na Balkan je prišla koruza v 17. stoletju. Njegova korenina je vlaknasta, drevo pa je visoko in členjeno z ločenimi moškimi in ženskimi cvetovi. Plod ki ga obrodi koruza je storž z zrnom, ki je večinoma rumeno ali belo.
Med kuhanjem ali praženjem koruze se sproščajo molekule, ki ščitijo telo pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Koruza je bogata s prehranskimi vlakninami, ki znižujejo povišano raven holesterola, folno kislino, ki ščiti krvni obtok, vitaminom B1, ki je pomemben za dobro delovanje možganov, in ogljikovimi hidrati, ki nam dajejo hitro dostopno energijo.
Rejci koruze so v šestdesetih letih dosegli izjemne rezultate pri ustvarjanju hibridov koruze. Registrirano je veliko število visokorodnih vrstnih hibridov koruze, ki se uporabljajo v pridelavi. Končni cilj vzreje koruze je ustvariti nove vrhunske hibride za različne namene uporabe v različnih agro-ekoloških pogojih gojenja. Hibridi koruze morajo imeti visok in stabilen donos in kakovost. Donos zrn je najpomembnejša lastnost, ki jo pogojuje veliko število genov, odvisna pa je od stopnje selekcije drugih pomembnih lastnosti, kot so moč stebla, odpornost in odpornost na bolezni in škodljivce ter stresne okoljske razmere.
Koruza se pogosto uporablja pri prehranjevanju. Uživa se lahko kot zelenjava ali pa jo npr. zmeljemo v moko, iz katere nastane okusen koruzni kruh. Polenta, tradicionalna jed na osnovi koruze, je sestavni del sredozemskih jedilnikov in še danes najde svoje mesto kot dodatek k ribjim in mesnim specialitetam.
Koruza kot hrana, bogata z antioksidanti, folno kislino, zaviralci proteaz in številnimi fitokemikalijami, lahko velja za boj proti raku in virusom, zato bi morala dobiti svoje mesto na jedilniku sodobnega človeka.